top of page

+ Kako mu bo ime?

»Ne, to zveni kot žensko ime. To zveni kot hamburger. To zveni kot čistilo … to kot zdravilo. Ta je preveč nevtralen. Ta je pasji. Ta je premočen, ta je prešibek, …« Tako poteka pestra zabava ob kofetkanju na terasi, v spremljavi tisoč grimas in asociacij - na ljudi iz otroštva, na prijatelje in ne-prijatelje, na poredne pse, na smotane učitelje, ... kdo bi si mislil, koliko imen ti lajf v resnici »vzame«!

9 mesecev je za človeške možgane očitno tisto pravo obdobje uravnovešanja telesa in duha. Dovolj časa za mentalno pripravo in postopno spoznavanje svoje nove vloge … po drugi strani pa ravno premalo časa, da bi se preveč poglabljala ali paničarila.


»Ne upiraj se, mogoče boš noseča samo enkrat. Uživaj!« je Markovo vodilo, ki ga postopoma posvajam tudi sama. Končno je prišel na svoj račun - vsi vedo in svoje veselje ter neumne ideje lahko deli s svetom. Na TikToku in IG storyjih se že lahko zabavate ob njegovih veleumnih objavah in razgretem iskanju tank-vozička, ki bi preživel naš pasji lajf. Pomirjajoče je, ko imaš ob sebi partnerja, ki se tako noro veseli vsega, kar prihaja. Definitivno se je vživel v svojo bodočo vlogo, zdaj se vsaj 10x na dan stopi ob rastočem trebuščku. Veselje je nalezljivo, večkrat na dan se ustavim pred ogledalom in se čudim velikim spremembam zadnjega meseca. Končno imam trebušček in nisem si predstavljala, da ga bom sprejela s takšnim … občudovanjem? Zanimanjem? Aja, ogledalo – ne hodim se namensko gledat v kopalnico … lulanje v nosečnosti postane ekstremen šport, v katerem podiraš rekord pogostosti. Ponoči in podnevi.  

 

Marko je komik po srcu in s svojo strateško žilico je navijaško tribuno skozi leta pripravil na veliko predstavo – s prijatelji že vsaj pet let žonglira najbolj odbite kombinacije imen in se mi poredno nasmiha. Klasika. A ste mislili, da bo voziček problem? Ha ha!

ree
Baby gender reveal

Sem v 6. mesecu, konec drugega trimesečja. Do te točke sem se prebila skoraj preveč normalno … ko to rečem – sem v resnici izredno hvaležna, da je tako in se že vnaprej zahvaljujem telesu za nadaljnjo fleksibilnost in pripravljenost lahkotnega sodelovanja »v projektu«. Hkrati je hecno … na ultrazvoku gledaš svojega otroka, pa izgleda kot nek trailer za film, ki pride jeseni. Se ga veseliš, a je misel še vedno tam nekje. Veselje ob »pričakovanjih« mi nikoli ni šlo. Očitno čakam konkretne brce – da me otrok zbrca v realnost! Trenutno samo »frfota« nekje v globini, zato mi ni zameriti, da še nisem v »mama evforiji« in se otroških trgovin, še bolj terorističnih reklam z »nipple pain« tematiko izogibam v velikem loku. »Not today!« 

 

Trenutno ni oprijemljivo nič … razen najine velike bitke za imeni.  


»Imela bosta fantka,« je bila še zadnja informacija, ki sem jo čakala za javno objavo. V resnici so zdravniki to namignili že kak mesec prej, a sem pri razmišljanju želela ostati nevtralna. Recimo. V prvih tednih sem se z idejo punčke sicer spogledovala zgolj zaradi pletenja kitk in roza barve … nadalje pa sem ugotovila, da v človeških in živalskih odnosih, v najinem lajfstajlu, v najini zgodbi bolje funkcioniram z moškim spolom. In ko rečem »otrok« v resnici vedno vidim malega, razigranega fantiča. Način razmišljanja, pristop k reševanju problemov, enostavne vizije, no-drama vajb, definitivno sem »it's a boy« team. 

 

Idealistično sem si sprva predstavljala punčko tudi zato, ker bi omilila najino borbo za ime. Zelo hitro sva se strinjala s 3 prekrasnimi unikatnimi ženskimi imeni (naj zaenkrat ostanejo »v rezervi«), medtem ko za fantka … ufff, naju čaka še nekajmesečna borba. Marko je komik po srcu in s svojo strateško žilico je navijaško tribuno skozi leta pripravil na veliko predstavo – s prijatelji že vsaj pet let žonglira najbolj odbite kombinacije imen in se mi poredno nasmiha. Klasika. A ste mislili, da bo voziček problem? Ha ha!

 

Brainstormanje za imeni psov nosi v najinih 17 letih pestro zgodovino. V zagrete debate se je velikokrat vmešala tudi teorija otroških imen. Na vseh področjih imava drugačen stil in pristop k ustvarjanju, a se potem vedno najdeva v kakšnem zanimivem kompromisu. Pri otroških imenih v resnici iščeva unikatnost in spevnost. Jaz predvsem posebnost in tuj zven, Marko pa bi izbral nekaj humorističnega, lahko tudi popolnoma »domačega«. Vseeno pa nekaj posebnega, kar ni v okviru splošne popularnosti. Ime, ki ni pričakovano, ni pogosto, ni popularno, ni velikoštevilčno v razredu – da ne sili k dodajanju začetnice priimka. Kot recimo, sicer lepa imena in krasni ljudje iz časa moje osnovne šole … Luka C., Luka K., Lara G., Lara N., Anja K., Anja G., itd.


»Da ga ne bodo zafrkavali v šoli,« je ena največjih neumnosti, ki jo sicer pogosto slišim. Ne vem, zakaj se sprenevedamo. 1. Otrok se mora naučiti soočati s svetom in se naučiti postaviti zase. 2. Saj smo bili vsi nekoč v osnovni šoli – če se nismo zafrkavali zaradi imen, je za nagajanje obstajalo tisoč drugih razlogov (realnih ali izmišljenih) s katerimi smo urili svoje jezike.  


Nad svojim imenom sem bila vedno navdušena. Izredno sem hvaležna mojima staršema, saj sta izbrala unikatno, posebno, hitro zapomljivo ime, ki sem ga oboževala od malih nog … V gruči mi nikoli ni bilo potrebno dodajati priimka ali kratice, je hitro razpoznavno in mi še danes – v podjetniškem in osebnem smislu – definitivno služi kot »moj osebni brand«. DONA je ime, ki si ga delim s samo 36 ženskami v Sloveniji. Dokler pa ga sama nisem začela izgovarjati, se je vprašanjem o mojem imenu v zadregi največ izogibala babica, »cerkvena in tradicionalna«. Raje je preslišala vprašanje ali ga zamrmrala mimoidočim, ker ji je bilo tako grozno in tuje. Zaradi imena sem se kot otrok počutila unikatno in samosvojo, zato danes razmišljam, da je morda tudi njegov zven pristavil kak plus k mojem odraščajočem mindsetu, raziskovanju in ustvarjanju. Babi sorry, pri naju ne pričakuj normalnosti!


Ljudje smo si različni in do zaključkov prihajamo z različnimi izkušnjami. Marko se v iskanju unikatnosti definitivno naslanja na slabo izkušnjo s svojim imenom. Markov je v Sloveniji trenutno 17.172, s pojavnostjo zasedajo kar 5. mesto. Če vprašaš njega, bi bil stokrat raje »Cvetko« (kot je bil takrat eden izmed predlogov njegovih staršev). Na isti ulici, v istem razredu, v isti ekipi je bila vsaj petina Markov. In mame so se lahko na široko drle čez balkon. »Kater Marko?« Marko K., Marko S., Marko G.? Če si Marko, obstaja nujnosti po izbiri vzdevka – pa še to ne z izpeljavo imena. Marko-Maki-100jko-Pro verjame, da lahko zven imena definira človeka, zato izbira humor, pozitivo, svetlobo ali moč, ko na plano streljava svoje izbire.

 

Svoje prizvoke vztrajno izpostavlja tudi na mojem seznamu in zavrača predlog za predlogom … »Ne, to zveni kot žensko ime. To zveni kot hamburger. To zveni kot čistilo … to kot zdravilo. Ta je preveč nevtralen. Ta je pasji. Ta je premočen, ta je prešibek, …« Tako poteka pestra zabava ob kofetkanju na terasi, v spremljavi tisoč grimas in asociacij - na ljudi iz otroštva, na prijatelje in ne-prijatelje, na poredne pse, na smotane učitelje, ... kdo bi si mislil, koliko imen ti lajf v resnici »vzame«!


Skozi mesece je nastal zanimiv seznam z vseh koncev sveta, ki sva ga počasi redčila. Imena sva najprej spoznavala na spletu, nato sva dodajala svoje ideje in kombinacije. Nekaj imen sva črtala, ker se ne bi ujemala s priimkom, nekaj imen zato, ker bi imele babice težavo prebrati. Nekaj čudovitih »odpadlih« vam podajam naprej – ker se z njimi oba ne strinjava ali celo ker so »preveč normalna« ali pa niso »dovolj najina«:


LARS, LEONARDO, TITAN, BIT, ETAN, NATAN, OLYN, ATLAS, VILIJEM, LENNOX, LEEROY, NEO, NOUR …  


Na ožjem seznamu imava trenutno nabor imen, za katere statistični urad RS napiše, da ime še ne obstaja v Sloveniji, zato sem z njimi zadovoljna, a še ne popolnoma opredeljena. Konec koncev imam še nekaj mesecev, da me očara še »kakšna strela z neba«. Pred nosečnostjo sem bila prepričana, da otroku ne bi izbrala kombinacije 2 imen, pa počasi prihajam do spoznanja, da bova kompromis vseeno našla v sestavljanki moje in njegove želje. Fun fact: Markova babica je bila dolga leta uradno Marija Magdalena Majda Berta, tako da, dve imeni niti nista »nov pristop« k poimenovanju.  


No … če pa sva kaj v tem zabavnem procesu dokončno dorekla sta to 2 imeni za kokoši. Kdaj bo čas za kokoški ne vem, ampak imeni sta izbrani!  

Comments


bottom of page