Najprej Štalca ...

"Najprej štalca, pol pa kravca," je eden pogosteje uporabljenih slovenskih pregovorov, ki ga poslušam že celo življenje. Čeravno ga ljudje slišimo v povezavi s širitvijo družine, nosi široko sporočilnost o potrpežljivosti, doslednosti pri razvoju dogodkov, o dobri organizaciji, o preudarnem planiranju, ki na prvo mesto postavla racionalnost in ne čustva. Čutim tudi globino, ki poudarja občutek pomirjenosti, ki jo domač prostor spodbudi v vsakem bitju. Odkar razpredam svoje misli na DONCHI, sem namreč že ugotovila, da je zame najvišja vrednota "svoboda" v smislu "nekaj mojega, nekje kjer je ščit pred zunanjim svetom"! Prostor, ki je moj dom, kjer imam mir. Ker se tudi psa pusti pri miru, ko zleze v svoj boks ali na svojo blazino. Zlato pravilo, ki ga učimo že v vrtcu!

Ko se zavlečem v svojo PoPasjeLandijo, je teh 3Ha moj prostor, kjer obstajajo naša pravila, naš lajfstajl in furamo naš vibe! Brez kompromisov. Na nebu na veliko piše "Pusti nas živeti v svojih iskrenih namenih" in ta občutek je prekleto dober ... nanj sem čakala veliko let in srečna sem, da sva prostor našla ravno pred korono, saj nama je nudil varno, brezsignalno zavetje pred norostjo tega sveta. Mir in Varnost. Odmaknila sva se v svojo pravljico in Živela! Jap, z veliko začetnico ... Živela!

Štala obrnila plane na glavo

Prostore sva nameravala izprazniti, očistiti in, zaradi potrebe varnosti ter uravnavanja naravne klime, menjati okna ter vrata. Ob prvem sestanku z izvajalcem, pa sva se zataknila v projekt, ki je trajal 4 mesece! Ups! Časovnica se je obrnila na glavo!

Vsa prihodnost najinega dela zgodbe PoPasjelandije in nadaljnje širitve se skriva v gromozanskem objektu, ki je bil prej namenjen kmetovanju. Objekt je pretehtal najino odločitev o nakupu posestva - Marku zaradi praktičnosti in velikosti, meni pa zaradi najlepšega opečnatega kotička pod soncem. Ob prvem ogledu sem bila prepričana, da bo namenjen najinem življenju, skozi mesece pa sva postavila nov koncept, vsebine, ki bodo predvideno pol-javne. Pod streho želiva spraviti prostore za izobraževanje in deljenje znanja (večnamenska predavalnica in začasna bivalna nastanitev za slušatelje/dijake/študente/praktikante s področja dobrobiti živali/veterine/kinologije/pasje nege, v smislu mini hostla), prostore za varstvo psov in zavetišče za pse, ki potrebujejo resocializacijo ter nastanitev do odhoda v nov dom (kamor štejem vse potrebne prostore, ki jih predpisuje zakon o zavetiščih, in še kakšno mini trgovinico z izdelki za pse). O umestitvi salona še malce kolebam med dvema objektoma.

Naš kmetijski objekt je sestavljen iz več gradbenih obdobij - od lesenih kašč, ki se skrivajo pod dotrajanim kozolcem in temeljijo na nekaj velikih kamnih, do razvoja betonske zgodbe o bivši mogočni kmetiji, s prvo mlekarno in velikimi "Ambroževimi hlevi". Sovaščani pravijo, da se pri nas reče "Ambroževo", še iz prapra-časov. Staro imenovanje bo sčasom zamrlo, a bližnje drevo je dobilo ime Ambrož in kljub prenovam se bova vselej trudila ohraniti čar in naravno lepoto kmetije.

Zaradi obsežne kvadrature (celotna stavba, s kozolcem vred ima 300 kvadratov), sva adaptacijo objekta postavila na zadnje mesto. Brez časovne omejitve, odvisno od svetovne situacije in napovedane krize. Ker pa smo se lansko poletje težko umikali visokim temperaturam, sva želela pred letošnjim poletjem začasno urediti zgolj štalo, ki zaradi majhnih oken in umestitve na severno stran, ohranja naravno hladno klimo. Gre za 100 kvadratov zidane štale s hlevom, ki zagotavlja privez za približno 15 glav živine; nato prostor starih, a za tiste čase res inovativno urejenih svinjakov, pa prostor prve mlekarne v naši vasi ter prostor, ki je s svojimi kavlji in odtokom tako sumljiv, da mu pretekle vsebine ne bi pripisala. Prostore sva nameravala izprazniti, očistiti in, zaradi potrebe po varnosti ter uravnavanja naravne klime, menjati okna ter vrata. Ob prvem sestanku z izvajalcem, pa sva se zataknila v projekt, ki je trajal 4 mesece! Ups! Časovnica se je obrnila na glavo!

Let's Brick'n'roll

IIMO metal fantje so se zgolj 24 ur po dogovoru že zbagerirali na lokacijo in še preden sva rekla "keks", je bila v štali prava štala! Petje mašin v kombinaciji turbofolk spremljave ti dvigne kocine pokonci: "končno se dogaja!" Idejne načrte sem narisala sama, Marko pa je poskrbel za logistiko uporabe prostorov in svoj "multimedijski touch" - ideja osvetlitve, kamer, ozvočenja, ki bo omogočala splošno uporabo, snemanje podcasta in prispevkov za spletne kanale. Renovacija starih kmetijskih objektov je nočna mora, saj so nenehni izvedbeni pretresi neizogibni. Dobro sodelovanje je zatorej zahtevalo jasnost naročnika ter poslušnost in iznajdljivost izvajalca, zato sva imela veliko srečo, da so mladi, zmotivirani fantje takoj razumeli najin koncept, najino dolgoročno vizijo ter želje. Predvsem prvi mesec smo skoraj vsako jutro skupaj spili kavo in dodobra predebatirali plane ter najine želje. Zasnova in prehodi med prostori so se malce spremenili, koncept koreografije uporabnikov pa sem obdržala enak, kot je bil desetletja poprej. Twixova vloga je bila pregnati miši, mimoidoči romi so odpeljali kovine, sosedje so dobili stara okna. V prostorih je ostal enak koncept odtočnih poti, vztrajala pa sem tudi pri ohranitvi podesta, ki je včasih služil enostavnejšemu prehodu med koriti za hranjenje krav. Enak betonski podest smo ponovili tudi na zunanji južni fasadi, kjer sem predvidevala - bomo največ časa preživeli na sončku, v dobri družbi, ob dišeči kavi. V novi kovinski konstrukciji sem si na stropu zaželela rinke za obešanje visečih stolov in visečih mrež. Rinke so sicer pogosta oprema hlevov s popolnoma drugimi nameni, zame pa že veste, da rada lebdim nad tlemi!

Poleg zunanje ureditve lokacije in prenujne drenaže, se je v grajenem tkivu izvajala čarovnija. Svinjaki so postali počivalna cona s 4 zasteklenimi sobami, od katerih ima ena direktni izhod na ograjeno dvorišče. Hlev je postal naravno hlajena večnamenska dnevna soba, ki je odličen prostor za druženje ali sprejem otroških skupin, npr. vrtčevskih ali osnovnošolskih otrok na delavnicah. Vanjo sta umeščena tudi TV in projektor, ventilatorji, v kratkem pa pričakujemo tudi video-nadzorni sistem. Poseben občutek prostoru dodajo nastavljive LED-luči, ki so v obdobju renovacije doživele največ dogovorov in sprememb. Na koncu so izpadle še boljše, kot sva pričakovala! In predvsem Marko, ki je malce obseden z vsem kar sveti, je bil blazno zadovoljen! Manjša soba z mlekarno se je preobrazila v salon z lepo vhodno tuškabino ter ločenim WC-jem. S fanti smo se res ujeli, zato so nama sponzorsko podarili okenske police ter na novo pobarvali fasado!

Lahko bi rekla, da je uspelo vse, pa se moram ugriznit v jezik. Zaenkrat smo rešili vse manjše težavice, ki so se pojavile sproti, le izbira tlaka ni bila na mestu. Prvotna ideja o kvarcu bo do jeseni na testu, v septembru pa v prostore definitivno položimo ploščice, ki bodo najbolj primerne za vzdrževanje higiene. Kaj pa sedaj? V prostoru manjkajo še tapete-nalepke, omare ter posebne slike, ki bodo hkrati nudile zvočno izolacijo prostora. Poleg ploščic naju čaka še ustvarjanje manjšega vodnega parka na dvorišču, ki sva ga ogradila v sklopu renovacije.

Če povzamem - 10% zamišljene renovacije sva izpeljala! Zdaj pa se radovedno, a v strahu sprašujeva, kam in kako naprej? Trenutna časovna kriza in cene v gradbeništvu nama namreč vztrajno namigujejo, da še ni čas za nadaljevanje. Zato zaenkrat nisva prepričana, ali je res čas za renovacijo še najine bivalne hiše? Ok, ok, zdaj pa že res komaj čakate PREJ/POTEM, ane???

PREJ - POTEM FOTO UTRINKI A) Prostor za nego psov

B) Večnamenska dnevna soba

C) Svinjaki v Time-out zone

D) Mlekarnica v WC in tuškabino

E) Zunanja ureditev

Še enkrat hvala fantom IIMO METAL za soustvarjanje PoPasjeLandije ... khm, za prijatelje DragoLandije. In nisva mogla iz svoje kože, da ne bi dobili svojo delovno opremo ;)