Donchne izpovedi ...

V lovljenju ideala superženske. V lovljenju postavljenih visokih kriterijev, kdaj si dovolj dobra, dovolj močna in uspešna.

Trenutno ni oprijemljivo nič … razen najine velike bitke za imeni. Imela bova fantka.

V 2. delu razmisleka o osebni rasti za "imeti otroka" dodajam nekaj zlatih iztočnic o pravilih, postavljanju mej, zdravju ...

Če širiva idejo o odgovornosti pri psu … kakšna je šele odgovornost, ko govorimo o odločitvi za otroka! Razmislek o mojih zadržkih.

Še vedno, hladna kot špricer – morda »preveč normalna«, da se občasno kar vprašam, če res gledamo moj ultrazvok.

Ko sva začela z noro idejo o PoPasje zgodbi, sva se zavestno odločila, da deliva sebe. Kam v spletno pojavo umestiti otroka?

Kdaj torej povedati, komu in kako? Popolnoma osebna odločitev vsake novopečene nosečke.

Blog DONCHA se (tako kot jaz) širi z velikim + (plusom): najina pasja družina se veseli »človeškega mladička«. To ne bo standard mama blog.

ŽIVAL NI DARILO, ni stvar in hipna želja, je živo bitje, naš družinski član. Je dolgoletna odgovornost; vse od malih urnik tačk do...