Maš ti mojo hišo? #PoPasjeLandija

#MašTiMojoHišo je osebno-poslovni projekt, nadaljevanje najinega pasjega lajfstajla v prijetnem, naravem in mirnem kotičku Posavja. Če bi mogla izbirati, katere izmed predvidenih blog-kategorij se najbolj veselim, je #popasjelandija sigurno na vrhu seznama. Ko zanjo izbiram primerno oznako tematike, pa mi v mislih odzvanja #svoboda / #freedom. Zakaj? Ker je občutek nekaj "želeti" in si nato "priboriti" s trudom nekaj svojega tako osvobajajočega in adrenalinskega hkrati, da mi je misel pitja kave, v kopalnem plašču, med gozdom in potokom ... nedojemljiva. Perfektna! Svobodna! No, pa sem že solzna in še konkretno nisem začela s pisanjem.

---

... ker sem se letos le na lastne oči prepričala, da je res, kar pravi moja Neža: "V življenju ni nič nujno -samo umret moraš." Ok, skomignem z rameni - pa pojdimo po korakih ... tole danes bo UVOD.

---

Sta se že preselila? Gremo lepo počasi - najprej moramo zavihati rokave, združiti ideje z realnimi plani ter si kmetijo urediti udobno vsaj za prve pobege iz betonske lokacije v prekrasno naravo. O selitvi žal še ne moreva razmišljati, saj nam je koronadrama že spomladi podrla zastavljeno časovnico. In zdaj greva korak po korak. Najino posestvo sva si "vzela u easy". To bo verjetno moja prva in edina izkušnja, ko je nekaj "u easy" ali "daj času čas"-scena. Jaz tega ne znam in ob podobnih idejah Marku najraje zavijam z očmi. Morda je podzavestno tale roza blog tudi ena izmed meni primernih metod, skozi katero bom lahko doživela vsak mali korakec posebej in se opominjala, da jutri še ne bo zaključeno. In da je vse "u easy" in se bo "zgodilo z razlogom", ker sem se letos le na lastne oči prepričala - ob lockdownih in zmešnjavah, da je res, kar pravi moja Neža: "V življenju ni nič nujno ... samo umret moraš."

Ok, skomignem z rameni - pa pojdimo po korakih ... tole danes bo UVOD.

---

"...kako trdna in povezana morava biti midva, da kljub odkimavanju rineva v svojo smer. Ne v pravo, v svojo. Nikoli nisva želela kopirati sanje drugih ljudi, želela sva svoje, takšne za katerimi bova stala z dvignjeno glavo in čisto vestjo. Ko greš miren spat, ker delaš dobro."

---

Projekt #MašTiMojoHišo 2020, ki sva ga pričela v sredini prejšnjega leta, je lifetime projekt, ki bo zorel skupaj z nama. Za naju je mejnik, ki sanjava otroka iz slinastega lajfstajla spreminja v odrasla človeka. Po mukotrpnem iskanju sva odkrila najbolj srčen in topel kotiček na zemlji, ki mu bova končno lahko rekla »dom«. Ker verjameva, da lahko letiva, sva izbrala prazno platno, kjer lahko izlijeva svojo dušo, uresničiva želje od A do Ž. Prostor z ogromno potenciala, prekrasno melodijo gozda, žuborečega potoka, vzhajajočega sonca in … ogromno dela, seveda. »Dela za 300 let,« je rekla babica ob prvem obisku.

Zahvala...

Na ostalih virtualnih platformah sem to že napisala, a ponovila bom še stokrat - Iz srca hvala vsem za podporo in spodbudne besede, hvala vsem, ki ste nama pomagali iskati, pošiljali predloge, srce nama je jokalo od presenečenja, koliko naših ljubih ljudi bi bilo pripravljenih odstopiti svojo hišo in koliko toplih objemov sva dobila, ko sva se zaljubila v najino #PoPasjeLandijo. Hvala hvala in še enkrat hvala. Da duši narišemo obraz, bo sicer trajalo, a kaj pa je nekaj let proti celi večnosti?

howhow, Dona